"To je ekološka katastrofa": smaragdna lepotica se znova duši v odpadkih (FOTO&VIDEO)

Sezonsko deževje je v reko Drino na vzhodu Bosne in Hercegovine znova naplavilo ogromne količine odpadkov z nezakonitih odlagališč v okolici.

A kot poroča Euronews, prizori niso nič novega, temveč se ponavljajo vsako zimo, ko narasle reke v strugo prinesejo smeti iz širše regije. Odpadki se nato kopičijo nižje po toku in se na koncu zagozdijo ob pregradah, ki jih je pri Višegradu postavila hidroelektrarna.

"To je jasen primer pomanjkanja politične volje in neukrepanja vseh pristojnih institucij," je za Euronews opozoril okoljski aktivist Dejan Furtula iz Višegrada, vodja okoljske skupine Eko Center. "Iz leta v leto se sestajajo in dajejo obljube, a kot vidimo, se ti prizori nenehno ponavljajo."

Sicer smaragdno zelena rečna gladina je gosto prekrita s plastenkami, kosi lesa in pohištva, zarjavelimi sodi, gospodinjskimi aparati in celo mrtvimi živalmi.

"To je ekološka katastrofa," poudarja. "Drina je bogata z ribami in lahko si predstavljate, kakšni strupi se tukaj sproščajo. Tam je praktično vse – to je velika katastrofa."

Zakaj je Drina polna smeti?

Odpadki v Drino pritekajo z nezakonitih odlagališč ob njenem zgornjem toku v Bosni in Hercegovini, pa tudi iz sosednje Srbije in Črne gore. V reko se namreč izliva več manjših pritokov iz celotne regije, pri čemer vsak s seboj prinese tudi svoj delež smeti, piše Euronews.

Uradniki vseh treh držav so se sicer večkrat zavezali k skupnemu reševanju problema. Eno takšnih srečanj okoljskih ministrov BiH, Srbije in Črne gore je na tem območju potekalo že leta 2019, a tudi leta pozneje konkretnih rešitev še ni na vidiku.

Poleg onesnaževanja rek se države Zahodnega Balkana soočajo tudi z drugimi resnimi okoljskimi izzivi. Med najresnejšimi je izjemno slaba kakovost zraka, ki prizadene številna mesta v regiji, navaja Euronews.

Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora si prizadevajo za članstvo v Evropski uniji, učinkovito varovanje okolja pa je eden ključnih pogojev za vstop.

Po besedah Dejana Furtule obstaja več možnih rešitev, med drugim kartiranje nezakonitih odlagališč ter namestitev nadzornih kamer in zaščitnih pregrad v več občinah, namesto da vsi odpadki kopičijo v Višegradu.

A tudi ko smeti odstranijo iz reke, težave še ni konec. Odpadki pogosto končajo na lokalnem odlagališču, kjer počasi gorijo in v zrak sproščajo strupene delce. Furtula to opisuje kot "začarani krog", ki dodatno onesnažuje njegovo mesto, še piše Euronews.